V DIVJINI – BOJ ZA PREŽIVETJE – ZA HRANO!
KOBILICE.
Konec maja se na otoku Cres pojavijo kobilice. Vsak dan jih je več. Vsakodnevno opazujem galebe ki priletijo na pašo cca 2 km od morja. Neumorno pobirajo kobilice. Bol je vroče, več kobilic, manj trave. Na otoku po 20. juniju nastopi zima. Da zima rečejo domačini. Čebelam poberejo med, saj ga točijo samo en krat letno. Kar čebele naberejo v kasnejših mesecih ostane njim, čebelam.
Če je potrebno jih konec oktobra še dohranijo za zimske mesece, ko je tudi pri nas na celini zima.
Torej tu sta dve zimi. Poletna je sušna zima. Zimska zima je pa mrtva, ker takrat narava počiva in zopet ni hrane, le upanje na dež obstaja.
V poletni zimi največ škode povzročijo kobilice, ki dobesedno požrejo vse kar je zeleno in iz pašnikov nastane rjava suha savana in ovce trpijo hudo pomankanje. Primankuje jim hrane in vode. Nekatere ob morju v mraku srkajo morsko vodo. Starejše poginejo in postanejo hrana “supom” beloglavim jastrebom, ki so res veličastni pod sinjim nebom v elementu jadranja.
KOBILICE, še kar kobilice….
Na vrtu v katerem rastejo paradižnik, paprika kumarice, buče, čebula, fižol, nekaj sadnega drevja, trta in veliko cvetja. Vse je v bujnem razvoju in potem vsak dan nekaj manjka. Ko cvetlice odprejo cvetne popke, drugi dan izginejo cvetni lističi. Ko trta odžene mlad poganjek, je drugi dan obgrizen in uvene. Ko sadno drevje rodi,h je na njem množica različni žuželk. Ko fižol cveti in ga oprašujejo ogromne muhe in čmrlji in potem čez nekaj dni cveta ni več in ostanejo samo peclji.
Sprašujem se: ”Ko moju dicu ždere”? A se spomnite vica od Dudeka in Regice?
No in končno ujamem uničevalce plodov na vrtu. KOBILICE. Debele in mastne, da komaj poletijo in verjetno že ležejo jajčeca. Resno se zamislim, kako rešiti situacijo. Ali kobilice ali hrana, ki je moje osnovno preživetje. Postane mi jasno, zakaj pridelovalci hrane uporabljajo toliko različnih pesticidov za toliko požrtnega mrčesa. Iščem rešitev. Razmišljam, kaj bi storila Tamam – moja že pokojna babica?! Ali Makrobiotika? Kaj sem se učila? Kaj lahko naredim? In končno se spomnim procesa, ki sem ga že delala pred leti. Torej, akcija!
Začnem loviti kobilice in vsaki takoj zdrobim glavo. Uf, kako gnusno in kako trpim a istočasno vem, da se borim na prvi dinamiki življenja, ki je PREŽIVETJE. Saj poznate Dianetiko – vedo o človekovem umu. Knjiga: 8 dinamik življenja, pisatelj Ron Hubbard.
Preko dneva sem nalovila cca 40 kobilic. Mrtve sem dala v staro ponev in na dvorišču pripravila plinski gorilnik na katerem sem pražila mrtve kobilice. S paličico sem mešala, da so popolnoma zoglenele. Preko noči sem jih pustila v ponvi, ki sem jo postavila na potko v vrtu. Presenečenje. Naslednji dan je na vrtu pol manj kobilic. Nadaljujem lov in čez dva dneva zopet zoglenim nekaj kobilic in v nekaj dneh jih je le nekaj vendar so močno oslabele in jih je lažje uloviti. Zanimivo je tudi, da ne prenesejo ploskanja. Lopar sem povila s širokim “selotejpom” in z njim lovila kobilice istočasno sem pa velikokrat udarila na tla, po kamnih, po ograji. Naslednji dan sem ob prihodu na vrt in ploskanju z loparjem presenečeno gledala kako kobilice bežijo iz vrta. Kobilice, oziroma ves mrčes reagira na zoglenele sorodnike in se izogiba prostoru v katerem zaznajo to energijo. Določen mrčes po takem postopku izgine tudi za več let. Tako se pripravljajo tudi določena homeopatska zdravila na nivoju kvantne metafizike. Če razumete vlogo in delovanje epigenomov je to jasno kot beli dan.
Največja zanimivost je postala vidna čez tri dni. Vsa zelenjava in vse na vrtu je začelo nenormalno hitro rasti. Torej, ko rastline začutijo uničevalca se umaknejo v fazo mirovanja in tako zaščitijo same sebe, da uničevalec ne poje novih poganjkov. Čez tri dni so rastline zaznale, da se borim zanje in se je število kobilic tako zmanjšalo, da so se zopet počutile varne in začele z rastjo. Najbolj opazne so cvetlice. Vrtnica je v enem tednu naredila popke in se razcvetela. To je učenje. To doživeti je razsvetljenje. Strategija parazitov je, da se umaknejo v 72 urah, torej v treh dneh. Vsaka reakcija v naravi tudi v telesu je vezana na ta časovni zamik. Preizkusite različne diete in videli boste, da tako delujejo.
DOPUST – ČAS ZA POMLAJEVANJE
Kumarice iz davnih časov veljajo za najboljše sredstvo v lepotni kozmetiki. Privoščite si osvežitveni napitek in lepotno kuro hkrati. Vedeti morate, da so samo rumene kumarice, torej zrele kumarice za ta recept. Zelene kumarice so neužitne in strupene.
Vzamete rumeno kumarico, ali dve če so male, jo operete in najprej odrežete zgornji in spodnji košček kumare in z jezikom preverite če je grenka. Kadar je grenko odrežite še rezinici in zopet preverite tako dolgo, da je okus normalen. Kumarico prerežete po dolgem na polovico in v krožnik z žlico postrgajte zeleno sredino s semeni. Očičščene dele kumar narežete na manjše kockice, stresete v blender in dodate očiščen strok česna in začimbo koperc, dodate veliko žlico kisle smetane in žličko lanenega olja. Zalijete lahko z mlekom ali vodo. Po želji je lahko več kisle smetane. Zmiksate v gosto tekočo kašo in takoj popijete. NIKOLI NE SOLITI IN NE DELATI NA ZALOGO.
Zeleno sredino z peški stisnite skozi cedilo in se namažite po obrazu, vratu, rokah. Če imate srečo, da ste v kopalkah in na soncu, potem si kar z vso zeleno sredino in pečki nadrgnite celo telo in uživajte na soncu, da se posušite in potem pod tuš ali v morje.
Življenju hvala, ker me vodiš in skrbiš zame. Iz ljubezni in hvaležnosti.
Verin, Cres, 24.08.2022
Avtorica: Ica Krebar