01.06.2023 TRIPERESNA DETELJ ICA
OTROK – otrok izbere starše zato, da jih zdravi iz čiste otroške ljubezni in zahvale za možnost utelešenja. otroške bolezni so vspodbuda staršem kaj naj naredijo v zahvalo svojim staršem, v zahvalo za utelešenje, a so v letih odraščanja to pozabili in tega iz generacije v generacijo ne morejo storiti, ker jih njihovi starši to niso naučili, ker sami niso znali, ker tudi njih njihovi starši niso podučili. in tako nazaj iz generacije v generacijo, ki utvarja usodo svojih potomcev in kreira bodočnost za njih.
Ta trenutek jaz sem zbrala pogum, da o tem spregovorim in morda v komu zavest prebudim. iskrica zavesti pod pepelom prisilne pozabe tli in čaka na majceni dih, da jo prebudi.
Če bi čas pozdravil in zacelil rane nihče nebi trpel. žal jih prekrije z debelo plastjo goste črne energije in tam kjer je tema ni luči, kjer ni luči ni iskre življenja in tam se trpljenje in bolezen rodi. naj nam bo vodilo staro ustno izročilo, ki pravi, DA SE BOLEZEN IZ NIČ POJAVI IN KO JO OZAVESTIŠ SE V NIČ POVRNE .Kako to razumeti? Zelo enostavno.
Iskra življenske energije se aktivira v celici imenovani mitohondri in za ta proces potrebuje vodo in beljakovino. Ker pri vsakem vžigu nastanejo odpadni plini je tudi v celici tako, zato jih celica mora iztisniti – izdihniti iz sebe in tako je proces ustvarjanja življenske energije narejen, pod pogojem, da je celica imela izpolnjene vse pogoje za to delo.
Pogoji, ki celici omogočajo nemoteno delo imajo komando vklapljanja in izklapljanja, vdih in izdih, v celični opni, katero so poimenovali celični možgani. Celični možgani dobijo navodila za vklapljanje in izklapljanje “ustvarjanje življenjske energije” od stikal imenovanih epigenomi. Epigenomi se odzivajo na informacije impulzov, ki jih dobijo iz energija, ki jo ustvarjajo in sporočajo čustva.
Čustvena energija nastaja na reakciji odnosa “do okolice in vsega” v čemer se nahajamo. Moramo se zavedati, da smo prve čustvene informacije dedovali od prednikov in lahko segajo več generacij nazaj. V toku življenja se čustveni vzorci nadgrajujejo, podobni se lepijo na že obstoječe in za svoj lasten obstoj porabijo veliko človekove življenske energije. če bi to primerjala z klopi ki so prekrili telo človeka in sesajo kri ter izčrpavajo organizem si predstavljajte, da ti energiski klopi zažirajo vašo energijo in vi ste non stop živčni, pod stresom, prestrašeni, jezni ali morda polni mozoljev in kožnih izpuščajev. danes splošna diagnoza za otroke in odrasle se imenuje “anksioznost”.
ANKSIOZNOST definicija: je čustveno stanje, ki ga zaznamujejo neprijetnost občutki strahu in živčna napetost.
KOŽNI IZPUŠČAJI, ki jih ima otrok v ranem otroštvu so sporočilo staršem kaj naj storijo na sebi, da odrešijo otroka “podedovane družinske travme”.
Razlagam in naštevam možne vzroke ki se nahajajo v starših. Iščite sami ali so vzorci bol podobni maminim ali očetovim težavam.
Zemljevid telesa nam nudi vse odgovore.
KOŽA kot največji organ telesa varuje individualnost človeka in je največji čutni organ.Težave opozarjajo na “staro potlačeno čustveno umazanijo ogroženosti, strah in bojazen pred nečem…”. svoja čustvena sporočila pošilja epigenomom v štabni center, ki pripada tem čustvom v ledvici.
LEDVICI sta skladišče za čustva: “neuspeha, razočaranja, osramočenosti, kritičnosti in otroškega odzivanja”. Pvezani sta za uravnavanje signalizacije v 10 – deseto prsno vreteno.
NADLEDVIČNI ŽLEZI skladiščita čustva ” poraženosti, bojazni in človek neha skrbeti zase, (od tu izhaja Addisonova bolezen in Cushingov sindrom).
Živčevje povezuje 9 – deveto prsno vreteno.
Blokiran pretok življenske energije v 9 tem prsnem vretenu opozarja z boleznijo, oziroma diagnozo “alergije-izpuščaji”.
Blokiran pretok življenske energije v 10 tem prsnem vretenu opozarja na: ledvične bolezni, zoženje arterij, kronično utrujenost”.
OBČUTKI IN PSIHO FIZIČNO STANJE ČLOVEKA NAM NUDI ODGOVORE PRI ISKANJU PODEDOVANE DRUŽINSKE TRAVME.
Deveto prsno vreteno označi karakteristiko obnašanja-čustveni odziv človeka na določeno situacijo – reakcijo. oseba se počuti “RAZOČARANO NAD ŽIVLJENJEM. OBTOŽUJE DRUGE ZA SVOJO NESREČO. POČUTI SE DA JE ŽRTEV”.
Iskanje jedernega vzorca prednikov??????????????????????????????????????’
Vprašaj se : KOGA OD MOJIH PREDNIKOV JE ŽIVLJENJE RAZOČARALO ? v partnerskem odnosu? v družinskem odnosu s starši? v poslovnem? v religijskem? v vremenskih razmerah ki jih je doživel? in tako dalje…………………………. .
ko v srcu začutite energijo milosti-ljubezni-žalosti-radosti-joka…. takrat veste da ste našli podedovano travmo nekega prednika in takrat v mislih izrečete: NAŠLA SEM TE. VIDIM TE. VEM KDO SI. V MOJEM SRCU JE DOVOL PROSTORA ZATE. V MOJEM SRCU JE DOVOLJ LJUBEZNI ZATE. V MOJRM SRCU LAHKO NAJDEŠ SVOJ MIR……………… .
V tem trenutku lahko začutite olajšanje in notranji mir – osvoboditev. V kolikor po obrazu priteče solza je to solza hvaležnosti in radosti trnsformirane energije iz teme in bolečine v luč ki je radost. morda vas bo mrazilo. morda boste nekaj dni smrkali, kašljali bili prijetno otožni. Zahvaljujte se za milost in radost osvoboditve vaše življenske energije, ki vam je bila dana.
X primer: vaš otrok ima osip kože ali izpuščaje, ki se ponavljajo in vlečejo brez pravega razloga. NE ZDRAVITE OTROKA, KER ON ZDRAVI VAS. Najprej osvobodite sebe svoje travme, ki je v tem primeru povezana s tem, da nočete prevzeti odgovornosti svoje krivde in hočete ostati v občutku, DA VI NISTE KRIVI!!!!.
Na nek način je res. Res pa je tudi, da je vaša odgovornost in dolžnost poiskati JEDERNI VZOREC PODEDOVANE DRUŽINSKE TRAVVME.
Torej začni postavljati vprašanja : kdo od prednikov je bil v družini črna ovca ? koga so šikinirali ? iz koga so se norčevali, ga zlorabljali, duševno morda tudi spolno. kdo je bil po krivici obsojen morda ubit ? in podobno ????????????????????
Epilog ; bon nadaljevala in navajala različne primere. danes nimam več časa. naslednjič odprem temo za moško populacijo- težave s prostato.
tisti, ki ste se našli in se vam je odprlo novo polje razmišljanja na kratko mi na mobi 041 557 691 javite svoje prebliske, saj mi bodo v veliko pomoč obesednjenja tistega kar stoletja velja za skrivnost, pregreho in prenaša trpljenje iz roda v rod.
Objavite svoje korake osvoboditve na družbenih omrežjih, da se bo začelo širiti nekaj koristnega v dvigovanju zavesti.
Iz Ljubezni in Hvaležnosti Življenju, ki me vodi in skrbi zame. Ljubi@ica
6.11.2022
PODEDOVANE DRUŽINSKE TRAVME Mark Wolynn – založba Primus – naročila 07 496 55 05
Ta knjiga mi je odprla vrata in mi omogočila vstop do korenin mojih prednikov. Leta sem razmišljala in iskala kje ležijo vzroki mojih težav in bolezni, ki sem jih preživljala. Velikokrat se mi je dozdevalo, da doživljam nekaj kar ni moje. Na trenutke sem v sebi prepoznala obnašanje mojega očeta. Včasih mamo ali babico. Obiskovala seminarje in delavnice. Se učila odpuščati stare navade in živeti drugače. Tako sem preživela 66 let življenja v mojem telesu in sedaj uporabljam knjigo kot orodje s katerim raziskujem zgodbe svojih prednikov in končno doživljam olajšanje.
Navodila iz knjige mi pomagajo ozaveščati travmatične dogodke katere kasneje povežem z zgodbami svojih prednikov in tako izluščim svoj ” jedrni stavek”, ki je sedaj vodilo , ki opravlja z dejanji v mojem življenju, za katera sem prepričana, da sem se odločila sama, a ni res. Zdaj vem, da je moja odločitev v resnici poslušati in ubogati navodila “epigenomov”, ki sem jih že dedovala od prednikov in sem jih skozi dogodke v svojem življenju samo nadgrajevala. Naslednji trije koraki mi omogočajo razvozlavanje “kriminalno kriminalne kriminalke” moje usode, ki je samo nadaljevanka usode mojega očeta, dveh dedkov in dveh babic, štirih pradedkov in štirih prababic, osem prapradedov in osem praprababic in tako naprej, kot na šahovnici.
TRIKOTNIK TREH GENERACI Ica Krebar
UVOD – Odločila sem se, da skupaj z vami, potujem skozi zgodovino TREH GENERACIJ PREDNIKOV – mojih prednikov. Začela bom z mojim kratkim življenjepisom. Nadaljevala z očetovim in dodala še dedka in babico po očetu. Potem z maminim življenjepisom z dodatkom dedka in babice po mami. Po potrebi bom dodala še nekaj utrinkov pradedov in prababic za lažje razumevanje. Jasno bodo razvidne bolezni in smrti, ki so jih spremljale jaz pa sem jih nesrečno ponavljala.
KLJUČNI UTRINKI MOJEGA ŽIVLJENJA DO 7 LET STAROSTI
Ljubica – Amalija Ramšak rojena 26.5.1956 v Celju očetu Florijanu; mami Viktoriji rojeni Kregar.
NOSEČNOST. Moja mama je v sedmem mesecu nosečnosti doživela velik stres. V hudem prepiru s svojo taščo ji je ona očitala, da se naj zaveda, da je k hiši prišla kot dekla in, da bo tako tudi odšla. Tega otroka boš pa rodila in tukaj pustila, bomo že mi za njega poskrbeli. Mama se je sesula pod težo besed saj ji njen mož, moj oče ni nudil zaščite, mene pa je v njenem trebuhu zadela kap. Odločila sem se, da se bom mrtva rodila in pika.
POROD. Ko je prišel čas poroda mama ni dobila popadkov. Mučila se je pet dni in začutila sem, da umira. Nisem hotela sprejeti odgovornosti za njeno smrt in odločila sem se, da ji pomagam. Zbrala sem vse svoje moči in se odrinila skozi porodni kanal in znašla sem se zunaj vendar nisem dihala, saj sem vedela, da če zadiham potem sprejmem življenje in moram ostati. Oživeli so me, vendar maminega mleka nisem pila nikoli tudi zizati nisem hotela. od njenih bolečin je bilo zastrupljeno, neužitno, gnusno. Dobila sem zlatenico in preživela.
ČEZ DVE LETI sem hudo zbolele za oslovski kašelj in se zadušila. Oživeli so me z umetnim dihanjem.
SAMODIAGNOZA: Vprašam se kakšne so posledice anksioznosti in obnašanja, karakteristike in bolezni ki mi sledijo v življenju. ??
Odgovor : Postala sem otrok poln strahu, jeze, samosvoja, trmasta, uporniška.
JEDRNI STAVEK : NEMOČ. POMAGAJTE MI. RAJŠI SMRT KOT SPREMEMBA.
OKVARE TELESA IN BOLEZNI, KI SLEDIJO, KOT POSLEDICA ČUSTVENEGA TRPLJENJA, KI JE USTVARILO EPIGENOME, KI SEDAJ VPLIVAJO NA TELO: Oslabljene vratne mišice, ramena, mandeljni, kar povzroča kronične bolečine v nadlahti, vnetje mandeljnov, gnojno izkašljevanje, tilnične useke, okvaro 6 vratnega vretenca.
PSIHIČNO VSE TO VPLIVA NA ČUSTVA IN OBNAŠANJE ČLOVEKA: stalna preobremenjenost. Želja in zahteva, da bi preusmerila in pomagala drugim. Občutek, da moram pomagati, da je to moja dolžnost a istočasno odpor do vsega kar je treba narediti, se na novo naučiti. Kroničen stres in moreče sanje.
IMELA SEM ŠTIRI LETA, ko sta se oče in mati ločila .Sodniško sem bila dodeljena v skrbništvo očetu in babici s prepovedjo obiskov mame, katero so pognali od hiše s košem njenih oblačil. Dediščini, ki ji je pripadala se je v ločitvenem postopku morala odpovedati v korist otroka.
ČEZ ENO LETO KO MI JE BILO PET LET me je mama ugrabila. Bil je turoben jesenski dan. na njivi se je pobiralo korenje. Babica je odšla pripravit kosilo jaz sem po stezici mimo gozda v spremstvu nekaj let starejše sestrične odšla k njej domov. Zaslišala sem pridušen klic iz gozda Ljubica pridi k meni poglej kaj sem ti prinesla. Zamrznila sem od strahu, ko sem čula mamin glas a v njeni roki sem videla, da se nekaj svetlika. Sestrična je kričala, da ne smem v gozd a jaz sem kot hipnotizirana odšla do nje. Zagrabila me je za roko in prigovarjala; beživa, beživa po tebe sem prišla sedaj boš lahko pri meni. Beživa, da naju oče ne ujame. Vlekla me je za roko skozi gozd po mokrem listju. Drselo je. Padala sem ona je vlekla in malo me je nosila obe sva jokali od strahu. Ko sva prišle na drugo stran hriba sva se zatekli v eno staro hišo v kateri je živela stara ženica. skrila naju je v drugo sobo in nama prinesla vročega čaja. Takoj za nama se je pred hišo pojavil naš lovski pes Pero. Ženska ga je spustila v hišo in zaprla k nama v sobo in mami zbičala; glej, da boste tiho saj je Cvetko s puško in še dvema moškim tik pred hišo. Mama je psu z neko ruto zavezala gobec, mene je držala za usta in trepetali sva od strahu. Poslušali sva grožnje očeta in glase prepir s tisto ženko, ki ga ni pustila v hišo. grozil je s puško, da bo vse postrelil in končno sta ga tista dva moža umirila in odšli so. Do noči smo ostali skriti v hiši in ko sva medve odšle je ženska obdržala psa zaprtega do drugega dne. mati je z mane preko noči prehodila deset kilometrov, verjetno me ne nosila in rano zjutraj sva se vkrcali na avtobus in odpeljali. Preko dneva sva prišle v neko kolibo sredi gozda kjer je živela stara ženska in dva šoloobvezna fanta. Verjetno sem zaspala in drugi dan mi je mama razložila, da bom ostala v tisti leseni hiši pri tisti ženski, ki naj bi bila mamina mama in moja stara mama. Razložila mi je da hodi v službo in bo prišla na obisk, ko bo prosta. Do nezavesti sem jokala in prosila naj ostane a ona je vseeno odšla. Babica je tudi hodila v službo in je bila zelo malo doma. Ostala sem na milost in nemilost prepuščena dvema madoletnima stricema, ki sta se po mili volji izživljala nad mano me mučila in strašila z pobitimi mrtvimi živalmi. v kolibi ni bilo elektrike in tudi jesti ne. največkrat sem zvita v klobčič v najtemnejšem kotu pod posteljo med kahlami polnimi smNdljivih človeških odpadkov in med bolhami, ki so me tako grizle da sem bila kar prekrita z nji čakala babico da je prišla in sem dobila košček kruha, ki ga je iz žepa potegnila in črno proja kavo brez sladkorja in brez mleka ob prižgani sveči ki je komaj brlela. Čas se je ustavil. Ostala sem ujeta v hiši strahov, lakote in obupa.
POBEG nekega dne sem se odločila, da pobegnem. izkoristila sem trenutek nepazljivosti stricev čuvajev in sem se po trebuhu po neki grapi med grmovjem odplazila navzdol. Nagonsko sem hotela domov. Zame je minila cela večnost plazenja skozi grmovje in mirovanja, ko sem čula stopinje in klice mojih stricev, ki sta me iskala. Končno sem se priplazila do neke gozdne poti in pred mano se je pojavil volk. Z odprtim gobcem je renčal, da sem videla velike bele zobe. V prepričanju, da me bo požrl sem zaprla oči in čakala. Nekdo me je zagrabil, a ni bil pes bila sta strica, ki sta me zvezala z vrvjo in vlekla nazaj v hrib kjer sta me privezala k drevesu da sta bila brez skrbi. In tako se je nadaljevalo dan za dnem, kadar je bila babica na delu sem bila skrita v smrdljivi luknji pod posteljo prekrita z bolhami ali pa privezana nekje v gozdu za drevo.
OČE IN POLICIJA ME NAJDEJO. Nekega dne slišim očetov glas in pogovor z babico. takoj sem se skrila pod posteljo in tiho ihtela. odprejo se vrata sobe in babica me pokliče in pravi, da je oče prišel po mene, da me odpelje domov. Jokam in molčim. Strašno si želim a me je preveč strah, da bi zlezla na svetlo. Potem v sobo vstopi oče, izpod postelje vidim njegove čevlje. Prigovarja mi naj pridem ven, da me bo oblekel in z motorjem odpeljal domov. Jaz pa nič. Končno reče, da bo odšel sam, če jaz nočem in da bo mami, moji Tamami povedal, da nočem nikoli več domov in da ni potrebno, da zame peče palačinke in mi pripravlja sladko belo kavo z namočenim kruhom. Ko se je obrnil, da odide sem zbrala ves pogum, zlezla izpod postelje in zahlipala, da grem z njim.
ČEZ ŠEST MESECEV sem bila na razgovoru za vstop v prvi razred osnovne šole in z mojim obnašanjem je moralo biti nekaj zelo narobe. Neko nedeljo popoldne na sončen pomladen dan oče po kosilu reče: ” pojdi ven, se imam z mamo nekaj za pogovorit “. V moji glavi se je prižgal alarm. Vedela sem, da to ni dobro. Odšla sem in pustila priprta vrata. pred hišo sem se obrnila in se po kolenih splazila do kuhinjskih vrat in prisluškovala. Oče je vprašal mamo kaj naj stori z mano. Rekel je, da ne ve kaj naj naredi s tem norcem? (mislil je mene) Ali naj me odpelje nazaj v tisti gozd, kjer me je našel ali me naj odpelje na pasji britof in me ustreli ter pokoplje????? Potihoma sem se odplazila. Odšla sem v gozd v moj bunker med praprotjo kjer sem imela svoje skrivališče in sem razmišljala. Pri srcu me je stiskalo. Jokala se in z palico tolkla po praproti. Vedela sem, da je nekaj hudo narobe a nisem vedela kaj? In odločila sem se, da bom postala pridna punčka, pa naj mi rečejo kar hočejo. Karkoli bo, še vedno je bolje kot v tisti hiši strahov in lakote. In svoje obljube sem se držala, do danes ko je minilo že šest deset let. V mesecu maju, tistega leta sem dopolnila šest let in v jeseni sem je odšla v prvi razred osnovne šole.
ČEZ ENO LETO mi mama preko svoje znanke poslala za darilo igračo punčko. Novo veliko punčko, kaj lepšega še v življenju nisem videla a sem se odločila, da je nočem. Ker jo je ženska pustila sem jo čez nekaj dni skrila med zložene deske na sosedovem dvorišču. Ne vem zakaj? Verjetno sem si jo preveč želela in hkrati tudi bala. Čez eno leto so jo našli, ko so prelagali deske. Bila je uničena in razpadla. Dež in sonce sta naredila svoje.
se nadaljujeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
V DIVJINI – BOJ ZA PREŽIVETJE – ZA HRANO! KOBILICE. Konec maja se na otoku Cres pojavijo kobilice. Vsak dan jih je več. Vsakodnevno opazujem galebe ki priletijo na pašo cca 2 km od morja. Neumorno pobirajo kobilice. Bol je vroče, več kobilic, manj trave. Na otoku po 20. juniju nastopi zima. Da zima rečejo […]
KLISTIRANJE S PRAVO KAVO Pred nekaj leti sem se našla v družbi kjer je beseda dala besedo in pogovor je nanesel na makrobiotiko, dietno prehrano, na postenje in klistiranje. Povedala sem nekaj svojih izkušen o načinu svoje makrobiotične prehrane o uspehih in kvaliteti svojega življenja. Pred mnogimi leti sem preživela težko bolezen in zdravila so […]
PARAZITI – POŠASTI V TELESU – V ČUSTVENI POVEZAVI Z EPIGENOMI GLISTE …primer manekenke stare 20 let..sprašuje….. Dan 1. Počutje manekenke; hude stresne motnje, depresija, nezadovoljstvo, strah pred ne uspehom, preganjavica o samomoru, počutje biti nič vred brez volje do življenja in brez perspektive. Vse je brez veze…. Ta dan sva imeli dolg razgovor o […]
OČE – MATI v enem, kar jaz sem, hvala vama, hvala za vse kar sta mi dala in za vse, epigenome, ki sem jih dedovala. Samo oni so vodilo in sporočilo za Pot, oziroma Misijo mojega življenja. Pitagora je to vedel in je o tem poučeval. Vendar, se je časovna sled, v stoletjih z nasiljem […]
Do danes sem preživela 24001 zemeljskih dni in čas je, da z vami podelim izkušnje prehojene poti. DIVJA ŽENSKA – PRVINSKA ŽENSKA Sem ženska, ki teče z volkovi. Sem pripovedovalka zgodb. Oživljam kosti iz pokopališča duše. Potujem skozi življenje-smrt-življenje. Zato moja duša živi. Ima domovinsko pravico, čeprav so jo neštetokrat zarezali in upognili, ranili in […]